A bova že zalaufala to mašino…
Armaturna plošča je končana, cilinder na novo pretesnjen, ja mislim, da je čas, da zavrtiva motor. Ampak pred tem je treba še naliti novo olje, priklopit dovod goriva, priklopiti nov akumulator in naliti vodo…
Ja fino, ko bi le bilo res tako enostavno vse… Namreč ko sem nalival vodo je kar ni bilo dovolj, JAAAAOOOOO pa ne nooo, a ne more it enkrat nekaj kot po maslu? Luknja v hladilniku! Pa kje je ta luknja, kaplja fino, nič pa se ne vidi iz kje teče…
No pa sem le našel “luknjico”, je bila kar velika luknja in ne samo ena! Pod nosilcem je spuščalo. JOOJ no kaj pa sedaj, nov hladilnik mislim da stane okoli 300€, tole sem bolj po spominu rekel, ampak vsekakor preveč. Kaj narediti? Ja treba ga bo zavariti, torej rabim opremo za trdo lotanje. Gorilnik sicer imam ampak nimam pa lota za trdo lotanje. Obisk OBI-ja se je obetal. Pred tem sem razdrl nosilec, da sem videl, če bom sploh prišel zraven.
Pridemo v OBI-ja in tam ti itak noben ne pomaga, iščem material za trdo lotanje in najdem palice z srebrom in še neke druge. Kupim dva različna lota in sredstvo za razmaščevanje v tekočini. Ko pridemo domov se kar takoj lotim, lotanja. najprej razmastim in začnem greti z gorilnikom … in grejem … in grejem … pa kaj je zdaj no, tale palica se sploh ne stopi. Malce razočaran, malce v jezi, se usedem v avto in spet nazaj v OBI. Kupim še nov gorilec za lotanje. No ta gorilec ima pa precej lepši in močnejši ogenj in sem lot hitro pogrel do tališča. Lot se je tudi začel prijemati hladilnika, a nikakor nisem mogel “potegniti” lota čez luknjo, da bi zapolnil špranjo. Dobil sem košček bakra in mi je končno uspelo zalotati luknji.
No sedaj pa zares, sedaj imava vse in lahko poskusiva, najprej poskusiva na suho zavrteti motor in gre zelo lepo. Torej sedaj pa kar akcija, gas do konca in dodatno vklopiti povečano vbrizgavanje na pumpi. Štartava, štartar se matra, matra, pa nič. OK torej je treba prezračiti pumpo. To sedaj že znamo. Pumpa prezračena. Ko poskusiva štartati z sneto cevko za vbrizg goriva v cilinder, špricne ven curek goriva. Cevko pritrdiva nazaj in ponovno štart.
Motor lepo zalaufa, sprva malce bolj kadi, a to je normalno saj je bilo vse namazno in verjetno sedaj tudi malce bolj zalito… No, že po minutki se je dim porazgubil in motor je lepo ropotal, čeprav se mi zdi da se preveč sliši ventile. No kljub temu, je Andraž naredil prvi častni krog ?
Po uspešni, veseli prvi vožnji okoli hiše, smo traktor parkirali za dalj časa, saj me je sedaj čakal, meni najbolj mučen del. Klepanje blatnikov in priprava na barvanje.
Barvanje
No ni tako enostavno ane, da bi kar prijel čopič v roke in začel pleskati. Lahko bi bilo tako enostavno in verjetno bi kdo kar tako naredil, da bi bilo hitro in enostavno. A jaz moram seveda zakomplicirati a s tem tudi narediti kolikor znam, dobro.
Blatnike sem poklepal in zavaril luknje kjer je bil prej privit varnostni lok in so tudi nastale kar hude razpoke. Sedaj je vse lepo ojačano in skoraj lepe oblike, še nekaj udarcev z kladivom in blatniki so kot novi.
Najprej je treba vse kar je rdeče speskati. HVALA Bolha za posojen peskalnik. Kdor se je že srečal s peskanjem verjetno ve da imaš ta kremenčev pesek potem popolnoma povsod, če nisi 100% zaščiten in jaz sprva seveda nisem bil. In lahko potrdim, da pesek pride tudi tja, kjer sonce nikoli ne posije ?. peskanje je šlo sprva bolj počasi namreč pritiska komprimiranega zraka je kar hitro padal, saj nisem imel dovolj močnega kompresorja, oziroma ima moj kompresor premalo pretoka. tako da sem malo peskal in veliko čakal…
Tako pač ne gre takole bom peskal cel mesec predno bo kaj narejeno. Pa se spomnim da je moj šef kupil prav tak kompresor kot je moj in še blizu je doma. Pokličem ga če bi bil tako dober in mi posodil kompresor. Kar takoj se odpravil ponj in ga še do danes nisem vrnil, ja vem kmalu bo eno leto, res ni lepo od mene, saj ga bom kmalu vrnil… No ja ampak sedaj pa lahko peskam s polno brzino s postankom le med dodajanjem peska. Res je šlo kar hitro a tudi po pesku je šlo kar dobro, a nič zato saj je poceni.
Posebno pozornost sem dal eni malenkosti na havbi, namreč pokojni tast je na haubo nalepil nalepko od Adrie Airways, kjer je bil ponosno zaposlen. To nalepko sem hotel ohraniti kot poseben spomin na Ata. Zato sem jo pred peskanjem dobro zaščitil da je zdržala tudi kasneje kitanje, brušenje in barvanje. Tudi “lajštice nisem dol dal ampak sem jih kasneje lepo obrosil z finim šmirgelnom in jih zaščitil.
Sedaj je vse lepo speskano in že prej sem imel idejo da bi tudi te dele prašno polakiral, a ker prašno lakiranje zahteva tudi “pečenje” sem imel tukaj večjo težavo, saj so bili deli preveliki za v kuhinjsko pečico, da bi pa šel v izdelavo namenske pečice se mi ni zdela dobra ideja, ker bi jo uporabil samo enkrat, saj nisem vedel kaj bi jo še lahko uporabil. Torej prašno lakiranje odpade. Akcija z navadnim barvanjem.
Šel sem v industrijsko cono v Vodicah, v GLASO, kjer sem dobil vse potrebno za kitanje in barvanje. Prijazni prodajalec mi je dal tudi par nasvetov kako se zadevi streže, tako da sem odšel z dobro voljo, kljub močno olajšani denarnici.
Pred nanosom kita sem vse najprej še enkrat prebrusil, da sem malce olepšal površino od peskanja. Najprej sem nanesel “šprickit”. Glede na to da sem to prvič delal se mi zdi da mi je šlo kar dobro. Še največ težav sem imel z nastavitvijo tlaka na pištoli, saj se mi ni sanjalo kakšen bi moral biti in sem ga seveda nastavil čiiisto preveeeč. No, to sem zvedel šele v ponedeljek, ko sem govoril z kolegom, ki je sicer malar a se dobro spozna tudi na lakiranje. Po nanosu”šprickita, sem le tega nežno obrusil da so se pokazale neravnine tudi tam kjer nisem vedel da so. Potem pa še nanašanje kita, tega je šlo kar precej kljub temu da sem se trudi z kladivom čimbolje izravnati vse nepravilnosti. No še največ kita je šlo na blatnikih, kjer so bili grehi že od prej in pa ker nisem strokovnjak seveda nisem lepo popravil vseh tistih okroglin.
